Razstava

Mozaiki

Fotografija v današnjem času na videz doživlja izjemen razcvet, saj se zdi možnost izdelave tehnično brezhibne fotografije dostopna vsakomur. Za to skrbijo vedno bolj zmogljivi in dostopni digitalni fotoaparati, tudi vse bolj sofisticirani telefoni, programi za obdelavo slik so del nujne vsebine večine računalnikov, prodajne številke vseh teh pa vztrajno rastejo. Ob tej digitalni evforiji se pojavlja tudi vrsta dilem in vprašanj, mnoge od njih pa si zastavlja tudi fotograf in pisatelj Marko Jarc: ali vsa ta kvantiteta prinaša s seboj tudi rast kvalitete, ali pa le še bolj spodbuja površnost, vihravost in pozersko modnost današnjega vsakdana?

Ali analogni pristop in klasični fotografski film še vedno dajeta boljšo sliko, več globine in intenzivnejšI likovni izraz, na kar še vedno prisegajo nekateri "resni" fotografi in fotogaleristi, ali pa ga je digitalna tehnika profesionalnih aparatov že premagala?

 

Ali je danes še mogoč "bressonovski" razmislek, pri katerem je stanje poglobljene zbranosti, skrbno domišljene kompozicije in natančno izbrane osvetlitve pred pritiskom na sprožilec bistvena, ali pa ga "vsemogočne" možnosti digitalne obdelave že narejene slike zamaknejo v sfero tkim. "postprodukcije" fotografske podobe?

 

V vrvežu the dilem se gibljejo tudi aktualna razmišljanja Marka Jarca, saj je nedolgo tega sam zavestno napravil preskok iz analogne na digitalno fotografsko tehniko in morda je prav ta njegova razstava idealna točka za razmislek o teh vprašanjih. Na njej so namreč nanizane fotografije iz obeh avtorjevih "tehno" sfer, analogne in digitalne, saj niso bile izbrane po svoji tehnični naravi, temveč po likovni in vsebinski kvaliteti. Dajo nam jasno vedeti, da ni pomembno, na kakšen način so nastale, s kakšnim fotoaparatom so bile posnete in po kakšnem tehničnem postopku so izdelane, temveč, da je važno samo to, kaj nam sporočajo, kako daleč seže njihova kompozicijska in svetlobna dovršenost, kako prepričljivo njihov likovni izraz posreduje duha in vsebino prikazane teme.

 

Fotografske zgodbe Marka Jarca po svoji dramatičnosti včasih skoraj njegovo literarno fantazijo, na drugi strani pa so pogosto tudi skrajno redkobesedne in nas nagovarjajo le s prečiščeno abstraktno likovno govorico. Pri slednjih mu je voda zvest in ploden navdih, saj s svojo magično fluidno energijo odpira "zaslonko" neskončnosti oblik in vsebin.

Poleg čistih in enoplastnih fotografskih izpovedi se Marko Jarc v zadnjih letih ne more upreti izzivu sestavljenih, montiranih, kolažiranih in digitalno obdelanih podob, ki jih sam opredeljuje kot "strukture duše" ter jim pogosto namenja poglobljene literarne in družbeno angažirane razlage. Ker nam je on sam s svojim pogumom, vitalnostjo, optimizmom in ustvarjalno radoživostjo lahko občudovanja vreden zgled, bomo s tem spoznanjem laže vstopili v te njegove optično in vsebinsko bolj zapletene fotozgodbe, ki odsevajo Markov vsakodnevni boj z včasih težko obvladljivimi izzivi življenja.

 

Tudi za razstavljene večplastne fotomontaže bi morali pri kritiki veljati enaki vrednostni vzorci, osvobojeni purističnih predsodkov zagovornikov "čiste" klasične fotografije, saj je na koncu pomembno le to, kako nas slika prepriča po svoji likovni in izpovedni plati. Gre predvsem za estetski izbor ustvarjalca, njegovo likovno voljo in izvirnost. Tako na razstavi srečamo povsem neobdelane fotografije slikane s filmom, ki nam zaradi avtorjevega zagonetnega izbora motiva, nenavadne kompozicije, zornega kota in osvetlitve dajejo vtis digitalne postprodukcije, čeprav te na njih ni uporabil ter na drugi strani digitalno posnete slike, ki delujejo povsem naravno in "analogno".

 

Očitke o montiranih in kolažiranih fotografijah, o tem da avtor z eno samo nemanipulirano sliko ni zmožen vsebinsko in estetsko enako močnega sporočila Marko Jarc zavrača z večplastno in literarno-dramatično nadgradnjo estetskega. Njegove fotografske pripovedi tako odsevajo globja razmišljanja, ki nam jih sam s svojo besedo težko posreduje, lahko pa spregovori skozi njih. Morda so včasih za koga preveč gostobesedne, vendar pa njihovo prisotnost na razstavi podpirajo in uravnotežajo podobe, ki čiste in z manipulacijo neobremenjene govorijo same zase, kot voda, ki s kozmično potrpežljivostjo sprejme vsako obliko in prežema vse pore našega življenja na tem planetu.

 

Lado Jakša, umet. zgod.

 

Fotografije



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
Vikinglotto
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies