Razstava

Kresna noč

Ljudmila Šuklje se že dobri dve desetletji intenzivno prepušča širokem polju likovne izpovedi. S svojimi deli je vidno dopolnila tudi slovensko slikarsko snovanje in se umestila med uspešnejše ljubiteljske avtorice, kar, med drugim, potrjujejo tudi številne prejete nagrade in priznanja na različnih likovnih natečajih - predvsem ex-tempore. Tem se pridružujejo tudi uspešne udeležbe mnogih likovnih dogodkov in razstav v okviru Društva likovnikov Ljubljana in Društva ljubiteljev Triglava. Za svoje kakovostno delo je prejela tudi Zlato paleto 2006 in certifikat ZLDS.
Spoznali bomo, da je likovni svet Ljudmile Šuklje tematsko razgiban ter likovno in pripovedno bogat. Že od nekdaj jo je privlačila figuralika, ki jo je na zanimiv in simbolično pomenljiv način znala vselej vpletati v tradicionalne slikarske teme kot so: krajina, različne tihožitne kompozicije s kruhom, spomini na starožitnosti, portretiranje, konji in druge domišljene vsebine. K svojima priljubljenima temama - konjem in narodnim nošam se vedno znova vrača. V vrsti slikovitih pokrajin, ki jih je odkrivala po vsej Sloveniji, pa je močno sled v njenem delu pustila narava s podeželjem in kmečkim življenjem. Tudi naši prestolnici je namenila marsikatero sijajno upodobitev. Slika v glavnem v tehniki akrila, občasno tudi olja na platno, blizu so ji še druge tehnike, predvsem risba z ogljem. Likovno znanje ves čas vestno dograjuje skozi različne tečaje in študije. Loteva se tudi zahtevnejših, bolj ekspresivno uglašenih vsebin.
Ljudmila Šuklje je svoje prve in dobre temelje dobila že na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Čeprav so jo kasnejše poklicne in družinske obveznosti oddaljile od njej drage ustvarjalnosti, je kljub temu svoje slikarsko izražanje dvignila na dovolj visoko raven in tako presegla zgolj ljubiteljsko povprečnost. V dokaj kratkem času je uspela razviti svojo razpoznavno, tudi po likovni praksi izoblikovano slikarsko izpoved. Slogovno bi večino njenih del lahko opredelili za poetični realizem, ki se pod težo občutij in razpoloženj spontano preliva v nekoliko bolj idealizirano, včasih tudi sanjsko izpoved. Preteklost avtorica podoživlja in interpretira kot svojsko nostalgijo ali celo imaginacijo. Pripovedi so stkane z vso slikarsko občutljivostjo in natančnostjo, pogosto z nekoliko magičnim in skrivnostnim pridihom.
Tokrat nas vabi v čarobne skrivnosti »kresne noči«, ki je, tako rekoč, pred vrati. Platna so nastajala kakšni dve leti in so razstavljena prvič. Spoznali bomo, kako se v vrsti slikarskih interpretacij »tradicija figuralike« zdaj srečuje z novimi izzivi, oziroma prijemi in na kakšen način je vpletena v čas kresovanja. Figura človeka ali živali (lahko stilizirane) je postala simbol bitja - življenja, stik zemeljskega z duhovnim - božanskim svetom, središče stvarstva in prvobitne narave, arhetip univerzuma.
Je med tistimi tenkočutnimi ustvarjalkami, ki znajo prisluhniti naravi, tišini in znajo odkrivati tudi drugačen svet - skrivnosten in domišljijski. Morda je v tem še najbolj podobna otroški duši, kjer domuje pravljičnost, velika želja spoznavanja in vedoželjnosti, ki vodi v nevidne prostore, nam odraslim, že dolgo pozabljenih zakladov. V tajinstvenem času kresne noči prikliče vse magične in naravne sile, saj verjame v neko univerzalno energijo, ki je vsemu skupna. Tu nekje so se porajale tudi upodobitve prizorov, ki odstirajo pogled v osebno poglobljeno, a hkrati svobodno podoživljanje kresnih običajev.
Mesecu juniju je dala ime najvišja rimska boginja Junona, žena Jupitra, naše domače ime za mesec junij pa je rožnik, mesec cvetja; čas, ko zacvetijo nežne bele ivanjščice in ko praprot dobi svojo posebno moč.
Kresno noč so že pred davnimi časi slavili mnogi narodi in tudi na slovenskem ta dediščina ohranja prenekatero šego in verovanja, ki so povezana s sončevim obratom, z najdaljšim dnevom in najkrajšo nočjo. V času zorenja žita so naši poganski predniki v tej noči slavili praznik in častili moč sončnega božanstva. S svetlobo in toploto ognja so tako poskušali pomagati božanstvu sonca v zimskem času, ko izgublja svojo moč in so zato dnevi vse bolj kratki in mrzli. Najpomembneje od vsega pa je priklicati dobro letino, zato belokranjske kresnice še danes niso prenehale s svojimi obhodi po poljih in se še vedno ob kresu sliši pesem, ki je prošnja za dobro letino. Kresna noč je s svojimi stoterimi čari ostala najskrivnostnejša noč. V zgodovini je navdihovala tudi mnoge, najrazličnejše umetnike – od Shakespeara do Franceta Miheliča. Samo v tem času je mogoče slišati govorico živali, najti zaklad, nabirati rastline s čudežno močjo, videti vile in škrate. V tihoti magične gozdne pokrajine ob polni luni, se v tej noči prebujajo svetleče kresnice, drevesa, živali, bajeslovna bitja, vile in deklice, ki ne skrivajo svoje gole lepote v kopeli, kajti kmalu se bo začel rajski ples. Svetloba ognja je osvetlila mehkobo teles in ljubezenskih parov, ki jih uzremo skozi krošnje dreves. Izvir življenja simbolizira žarenje ognja in očiščevalna moč vode. Ko se noč prevesi v jutro, na svoj pohod krene tudi Jarilo, bog pomladi, zelenja in plodnosti, jezdec v znamenju vzhajajočega sonca. V sveže umito zoro se prebujajo vilinska dekleta in vaške deklice, ki spletajo ivanjščice v šopke in venčke, da se z njimi ozaljšajo in poveselijo tega praznika.
Slikarka nas nagovarja v pravljičnem, a preprosto razumljivem jeziku, tako da se nas resnično dotakne in popelje na privlačno potovanje in odkrivanje znanega v neznanem. Platna imajo svoj zven in tišino, čarno pripoved in poživljajočo moč sporočila. Rada ima živahno barvno lestvico. Barve, ki so nanesene v tanjših ali debelejših slojih, utripajo v nežnih ali intenzivnih modrozelenih, rumenoranžnih, rdečih in zemeljskih tonih. Poleg barve odigrava pomembno vlogo tudi svetloba. Enkrat je pritajeno zastrta, drugič je prodorna kot bleščeča belina in jasnina. Posebno pozornost je namenila ravno svetlikajoči mesečini v globini noči.
Vsako od platen je svojevrstno doživetje, polno barvite pripovedi, kjer vsakdo lahko poišče in najde tudi sebe, delček svojega otroštva ali odseve resničnega sveta. Vse je prežeto z ustvarjalno vitalnostjo, v nizu dragocenih trenutkov, ki jih že dolga leta snuje in tke v tkanino svojega in našega življenja.
Likovna prizadevanja Ljudmile Šuklje so se tako ponovno strnila v novo, tematsko obarvano razstavo, iz katere izžareva občutljivost, lirski značaj in neustavljiva želja po harmoničnem komuniciranju s svetom. To pa je tudi pot slehernega slikarskega uresničevanja. V svojih slikah želi uloviti mir in melodijo, igro živahnih barv v svetlobi, spreminjanje in romantičnost davnih, skoraj pozabljenih verovanj. Likovna govorica je zgovorna in polna radoživih presenečenj, razpeta med človekom in naravo, med resničnim in domišljijskim svetom. Zavestno ohranja svoj prepoznavni slog, ob tem pa z navdušenjem odkriva vedno drugačne kreativne vsebine. V zadnjih letih jo vse bolj zanimata tudi fotografija in kiparjenje. Iz kamenčkov ustvarja nenavadne skulpture in razne uporabne predmete. Nekaj malih figuralnih kipcev tokrat lepo dopolnjuje tudi to, za oko in dušo, impresivno slikarsko razstavo.

 

Polona Škodič

 



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
Vikinglotto
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies