Razstava

"ME" Tretje življensko obdobje

Na razstavi se srečujemo z deli žensk, ki so se po upokojitvi odločile za slikanje. Ali je taka želja tlela v njih že dolgo prej in jim zaposlitev ni dovoljevala, da bi zadostile svojemu konjičku, ali pa jih je novonastali položaj pripeljal na slikarsko pot, morda ni najpomembnejše vprašanje. Pomembno je, da so razstavljalke znale osmisliti novo življenjsko obdobje z ustvarjalnostjo, ki jih bogati in osrečuje. Strokovno vodenje pri osvajanju abecede likovnega snovanja jim nudi možnost stalnega napredovanja in jih je pripeljalo do razstave. Navsezadnje so slike namenjene ogledu. Javna predstavitev avtoric pomeni izstop iz anonimnosti in možnost iskanja svojega mesta v družbi slikarjev, brez tekmovanja s šolanimi avtorji. Ustvarjalni proces, ki zahteva intimno poglobljenost v delo, v nekem trenutku namreč trči ob željo avtorjev po preverjanju rezultatov. Pri tem sovpadata skromnost in pogum, ki pomenita predpogoj za polnovredno kreacijo na kateremkoli ustvarjalnem področju in na različnih razvojnih stopnjah.

Čeprav je krajina v evropskem in tudi v slovenskem slikarstvu postala samostojen slikarski motiv šele v 19.stoletju, je v 2.polovici 19. in v 20.stoletju prav ta postala predmet različnih slogovnih raziskav vse do abstrakcije. Morda je bil eden od razlogov za razmah našega amaterskega realističnega krajinarstva v zadnjih desetletjih 20. stoletja razkorak med profesionalnimi slikarji, ki so sledili novim trendom v Evropi in publiko, ki novostim ni bila kos. Njihovo rast so pospeševale tudi likovne kolonije in ex tempori, pogosto namenjeni poklicnim slikarjem in amaterjem. Ob medsebojnem soočanju in skrbni strokovni pomoči akademskih slikarjev kolegom ljubiteljem, jih je med slednjimi kar nekaj postalo članov Društva slovenskih likovnih umetnikov.Vendar se zdi, da je osnovno poslanstvo nepoklicnih slikarskih ustvarjalcev kot kateregakoli drugega umetniškega udejstvovanja namenjeno predvsem človekovi osebni rasti, saj predvsem monotono poklicno rutinsko delo krni ustvarjalnega duha in s tem stopnjuje osebne stiske. Ker je tudi upokojitev lahko stresna, so dejavnosti, ki v novonastali praznini usmerjajo upokojene posameznike v delo, ki spodbuja njihovo čustveno in duhovno rast, najboljši varuh osebne stabilnosti in jim daje občutek življenjske izpolnjenosti.

Milica Čalasan, Nataša Ilc, Ivica Kogovšek, Vojka Lotrič, Nataša Paternoster, Polona Petrič, Ana Sodec, Marija Šiftar, Marjana Žigon in Erika Žvokelj se predstavljajo s slikami v akrilni in akvarelni tehniki s prevladujočimi krajinskimi motivi in s po dvema živalskima in tihožitnima prizoroma na realistično prepoznaven način in dobrim tehničnim znanjem. Kompozicija, barva, svetloba in ritem v slikah razkrivajo likovno občutljivost avtoric tudi z izbiranjem izsekov iz narave, ki se jim nemalokrat pridružuje osebno razpoloženje. Slika Podivjana narava MILICE ČALASAN s sivimi težkimi oblaki, ki nevarno visijo nad še spokojno pokrajino pod njimi, je nosilka dramatične napetosti, vredna angleškega Constabla. Če ne bi poznali njenega motiva Prebujanje sonca v živih kontrastnih barvah modre, oranžne in bele, bi menili, da Podivjana pokrajina odraža predvsem slikarkino razpoloženje.NATAŠA ILC z Goričko pokrajino v barvnih toplo-hladnih vodoravnih pasovih prepričljivo poglablja prostor in ga zaključuje s pasom košatega zelenega drevja, nad katerim je le ozek pas neba. Ritmična razgibanost in barvna uglašenost celotne kompozicije kažeta na slikarkino pozorno opazovanje narave in vešče ravnanje s čopičem. Na prevladujočo modro-rjavo barvitost je ubrana njena slika Obala, katere spokojnost poudarja delitev prizora na skoraj enaki polovici morja in neba. Krajina Ivice Kogovšek je grajena v vodoravnih pasovih in z barvnim kontrastom zelene in oranžne dosega nekaj večernega razpoloženja.VOJKA LOTRIČ se vešče poslužuje zahtevne tehnike akvarela, ki ne prenese korektur in zahteva hitro slikanje. Anatomsko korektnost, predvsem pa prepričljivost v letu kaže njen Konj v topli rjavi barvi.V zeleno-rjavem koloritu oblikuje avtorica sliko Počitek s čolnom na bregu, z odsevi drevja v vodi, z drevjem nad njo in s toplo niansiranim nebom.Večerno razpoloženje nosi slika NATAŠE PATERNOSTER Sence na vodi. Vodo obroblja drevje,v ozadju vidimo vrsto hiš, sliko zaključuje nebo, ki se v barvi ujema z barvo vode. Celotna kompozicija razkriva slikarsko znanje in občutek za skrivnostno. POLONCA PETRIČ v Barjanskem potoku kaže smisel za komponiranje slike v niansiranju zadržane barvitosti, v Potonikah pa se barvno izživi v močnem rdeče-zelenem kontrastu cvetov in sočnih zelenih listov. Brezov gozd ANE SODEC v nanašanju barv spominja na impresionistično slikanje in s kontrastom barvitih krošenj in belih debel dreves ustvarja ritmično razgibanost in estetsko ugodje. Slika Štorklji MARIJE ŠIFTAR sodi med redke živalske upodobitve ljubiteljskih slikarjev in kaže poleg formalno odlične izvedbe nekaj duhovite prešernosti živalskega para. MARJANA ŽIGON s sliko Ob vodi z jesensko obarvanim drevjem in hladno vodo, ki teče med njim in se v ospredju zbira v temne tolmune, upodobi naravo v njeni kontrastnosti, ki ob lepoti skriva tudi nevarnosti. Sliki z barja ERIKE ŽVOKELJ Trstika iz barja in Pomlad na barju s kar zavidljivim slikarskim znanjem posredujeta lepoto barja in njegovo specifiko. Hkrati obe deli posredujeta gledalcu avtoričino posebno ljubezen do barja in talent za sugestivno posredovanje svojega doživljanja.

Slike Podivjana narava, Sence na vodi in Trstike na barju nosijo v sebi morda največ tistega, kar slikarji imenujejo »štimunga«. Vendar vsa v zapisu omenjena in ostala razstavljena dela dokazujejo dokajšnjo stopnjo profesionalne likovne zrelosti avtoric in s tem zagotovljajo njihovo nadaljno oblikovno in vsebinsko rast v svojih slikarskih prizadevanjih. Ruski slikar in likovni teoretik Vasilij Kandinski (1866-1944), utemeljitelj abstraktnega slikarstva, v svojih teoretskih študijah o slikarstvu ni nehal poudarjati, da mora umetnik pri izbiri načina slikanja izhajati iz notranje nuje, da mu mora torej vsebina narekovati obliko.Danes, ko se mnogi likovni ustvarjalci zadovoljujejo z nekritičnim lovljenjem modnih trendov v površinskih banalnostih, ki izključujejo intuicijo, je iskreno ljubiteljsko delovanje lahko klic k ponotranjenju likovnega izraza.Temu so slej ko prej zvesti neredki šolani slikarji abstraktne smeri.

 

Maruša Avguštin
 



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies