Razstava

Most med slutnjo slike in gledalcem

Gradnja slik mladega slikarja Jerneja Skrta, nastalih v zadnjih dveh letih, je podobna nastajanju

prejšnjega cikla slik. Slikar se prostore podob vključuje tako, da vanje naseljuje zgodbe. Zgodbe, ki jih je mogoče napolniti, izdelati ali nadgrajevati na različne načine. Pri tem je drzen pripovedovalec, ki dopušča skrajno domišljijo. Predstava resnične pokrajine je zanj iztočnica, v katero vpenja in lepi drobne predmete (ali le njihove delce) iz svojegokolja. Pri njegovih slikah je gledalcu prepuščena vsa paleta njegovih lastnih vedenj o vsebini posameznih podob, o pomenuvključenih ne-slikarskih elementov in njihovi povezanosti z razpoznavnimi izseki pokrajine. Samovoljno preoblikovane zgodbe se kažejo v bogatih, dekorativno oblikovanih in poslikanih okvirjih, ki nastopajo kot zaključni del slikarjeve pripovedi.

Z eksperimentiranjem in raziskovanjem ter s strastjo nemirnega duha je zvest lastnim vizijam – in od začetka do konca (vključno z okvirji) nadzorovanim procesom – v svojih delih dosegel oblikovno in strukturno drugačnost ter izvirno izpovedno kvaliteto. Avtor ustvarja slike po načelu notranjega in zunanjega vira,
kjer se prepletajo vidne zaznave zunanjega sveta z oblikami, ki jih išče v travnih bilkah, cvetnih listih, koščkih slame, kovinskih delcih… Različni krajinski izrezi v trenutku prenosa na platno ne postanejo privlačni le kot refleksija resničnosti, temveč tudi kot impresija (po svoje doživetega trenutka) v ateljeju, pri čemer slikarja navdušuje nenehno spreminjane podobe: iz vejic nastajajo debla, iz bilk grmičevje, z magmastimi nanosi barv pa nenavadne, imaginarne pokrajine.
Slikar, ki je pokazal, da zna ustvarjati neponovljive kompozicije ter v svoje delo vtisniti prepoznavno osebno noto, teži k bogato razčlenjeni izrazni in tematski govorici, s katero povezuje tradicijo in inovacijo. Ustvarja slike, ki praviloma nastajajo spontano, po občutkih notranje ustvarjalne nuje in ne na podlagi dolgotrajnih in vnaprej zamišljenih zasnov. Njegove slike poosebljajo duhovno in materialno ozračje današnjega časa ter prostora, iz katerega izhaja, in tudi beneškega okolja, kjer se je izobraževal. Genius loci sooblikuje njegov likovni izraz. Žive barve, drzni kromatični nanosi, dodajanje različnih materialov v prostore slik, s svetlobo preplavljene podobe in (tudi) dekorativni okvirji ga zavezujejo krogu primorskih ustvarjalcev.

Skrtove slike, presvetljene z optimizmom in radostjo, z nabojem sproščenosti in ustvarjalne svobode (brez vsebinskih, stilnih in izraznih omejitev v tehniki in materialu) delujejo na več nivojih. Ukvarja se s prostorom kot celoto psihofizičnih odnosov. In s prostorom kot snovjo. Če bi iskali sinonim v risbi, bi to bila tehnika kolaža. Zaradi polaganja odvrženih delcev v prostor slike, bi lahko pomislili na italijansko umetniško smer – arte povera. Zaradi globinske dimenzije bi njegove slike lahko bile tudi reliefi. A tudi to niso.
Po kompozicijski zasnovi, razčlenjenosti ter prostorsko občuteni plastičnosti se v Skrtove slike povsem vključujejo naključno nabrani odpadni predmeti, žice, cvetje, vejice …, ki podobo pokrajine spreminjajo v nekakšna plastična rastlinska tihožitja. Ki, dokončana s poslikanimi ali iz različnih vzorcev blaga oblikovanimi okvirji, postanejo njegove lastne ikone. Podobe, ki jim je vdahnil svojo dušo. Podobe, ki nosijo v sebi vsa njegova čustva in občutke. Mladi slikar jih ustvarja neposredno, pravzaprav tako, kot se odziva tudi na življenje. V svojo pravljično poetično pripoved vnaša vsakodnevna doživetja tudi tako, da uporablja za slike drobce različnih materialov, ki jih pobira z mize, s tal, povsod okoli sebe. Kljub temu pa iz njegovih večplastnih del – v nenehnem prepletanju dramatičnih napetosti in poetične umirjenosti – izžarevata notranji nemir in energija. Bistvo Skrtovih novih slik je v tem, da so posamezni elementi na slikah med seboj v dvogovoru, da ustvarjajo poseben medsebojni odnos. To daje podobam življenje, saj so v dramatičnem kompozicijskem odnosu vsi deli slik (vključno z okvirjem kot pomembnim delom cele podobe). Slikar gradi kompozicijo s čim več elementi, ki jih nadvse harmonično razporeja v kompozicijo. Elementi so največkrat delci predmetov oziroma stvari, ki jih najbolj pozna, in so v njem globoko zakoreninjene, stvari, ki podzavestno privrejo na dan pri ustvarjanju (kot osebne zgodbe, vtisi, družinska zgodovina). Skrt ne upodablja resnične pokrajine, vendar se za večplastnostjo nanosov predmetov in barv vendarle skriva njen izvor. Tudi nove slike so vsebinsko odvisne od geografske lege, torej od kraja, kjer živi – na meji med celino in Sredozemljem ter zahodom (Italijo) in vzhodom (Balkanom). Za večino podob je tematsko izbral vizualne podobe, ki dajejo preko asociativnih in abstraktnejših oblik le slutiti njihov pomen, vsebino (Jug, Meja, Straža, K počitku, Obala). Njegova barvna pripoved je pravo razkošje, iz katerega slikar vedno znova harmonično poveže izbrane barvne osnove in jih (vključno z izbranimi predmeti) uresniči.
Slike se zdijo kot snete z ekrana in s svojo globinsko plastičnostjo nakazujejo, da so priklicane iz otipljive resničnosti in da so nastale kot rezultat neposrednega dotikanja avtorjevih rok z likovnim gradivom. Ne glede na to pa živijo lirične (Preludij, Nokturno), dramatične (Ponovitev, Bunker, Jutro), intimne (Pripoved, Oltar), figuralne (Nefretete, Blond) ali čisto likovne (Violet, Blue, Green) podobe mestoma celo bolj kot klasične slike.


Tatjana Pregl Kobe

 

Slike



Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies