Pravljična morja

Lutke, skulpture in reliefi

Kipar Jože Lašič je že skoraj 30 let zaposlen v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, kjer skrbi za likovno zasnovo in izdelavo lutk. To delo se prepleta z njegovo svobodno kiparsko ustvarjalnostjo, zato sta na razstavi druga ob drugi predstavljeni obe dejavnosti, s katerima se likovno izraža.
Postavitev skupine lutk iz različnih predstav pokaže "službeni" del ustvarjanja Jožeta Lašiča. Svoje kiparske veščine avtor dobro izkoristi pri rezbarjenju in oblikovanju figuralnih upodobitev pravljičnih junakov. Vendar je oblikovanje lutk poseben izziv za ustvarjalca, saj avtor pri tem ni popolnoma svoboden. Likovna in tehnična zasnova je namreč pogosto odvisna od vsebine uprizorjene zgodbe, režiserja, kostumografa in animatorja – skorajda je kolektivno delo.
Na razstavi so lutke iztrgane iz svojega pravega življenjskega prostora. Le v gledališču lahko v okviru zgodbe, katere del so, pod pravo osvetlitvijo in pod rokami animatorjev popolnoma oživijo. Takole razstavljene pa potrebujejo več gledalčevega vživljanja, da lahko povedo svojo pripoved. Zato pa je razstava priložnost, da si lutke ogledamo pobliže, da občudujemo premišljenost izdelave in natančnost izvedbe ali da raziščemo zapletene mehanizme vrvic in vodil, s pomočjo katerih znajo animatorji lutko iz mrtvega predmeta spremeniti v živo pravljično bitje. Razstavljeno lutko močneje dojemamo kot objekt figuralne likovne umetnosti.
Za izdelavo lutk veljajo posebna pravila, pa naj gre za t.i. javanke (lutke na paličicah), lesene marionete ali kostumske lutke. Figure so navadno sestavljene iz posameznih elementov, da se lahko njihovi udje neodvisno premikajo. To načelo sestavljivosti imajo tudi Lašičeve skulpture in nekateri reliefi. V kompaktnih, kvadrom podobnih oblikah prepoznamo stilizirano figuro. Kipi so sestavljeni iz manjših kockastih delov, ki so kot "puzzle" zloženi v celoto. Takšno oblikovanje ima več pomenov. Na eni strani imajo skulpture pridih igrivosti, saj nas takšno sestavljanje spominja na otroško zlaganje stolpov, mest in gradov iz lesenih kock. Obenem pa se se zavedamo premišljenosti, s katero morajo biti skulpture načrtovane, in natančnosti, s katero morajo biti koščki sestavljanke izdelani, da se prilegajo.
Vsekakor takšno oblikovanje v skulpture vnaša posebno dinamiko. To razgibanost poudarjajo vzvalovane oblike, ki včasih izstopijo iz kompaktnih telesnin. Ti elementi delujejo kot okončine ali v vertu vihrajoči lasje in obleke. Skulpture lahko interpretiramo tudi kot sorodnice polen – lesenih skulptur, ki so nekdaj krasile premce ladij. Jože Lašič pa uporabi tudi motiv očes, značilnih za dekoracijo ladij na Jadranskem morju. Pomorska motivika se stopnjuje z upodobitvijo Odiseja, privezanega na jambor. Odisej predstavlja arhetip potovanja, iskanja, in vračanja. Je junak vseh tistih, ki radi potujejo in želijo na svojih potovanjih odkrivati sebe in svet.
Motiv ladje se ponovi na visečih skulpturah. Tudi te skulpture so sestavljene, le da so koščki lahkotnejši in tanjši ter imajo bolj fino in gladko obdelano površino. Nežni arabeskni delci sestavljajo elegantne oblike, ki učinkujejo kot makete plovil iz eksotičnih ali pravljičnih svetov. Fantazijske svetove slikajo tudi razstavljeni reliefi. Ti so dveh vrst: prvi so bolj organski, barviti in pravljično zasnajani, drugi pa delujejo nekoliko strožje, saj so sestavljeni iz geometrijskih oblik in ohranjajo barvo lesa.
Lajtmotiv domišljijskih pokrajin je prav tako morje. Ta svet sestavljajo valovi, otoki, čolni, ladje in nebo z oblaki, ki jih razpihuje veter. Oblaki in pokrajine imajo enostavne, a fantazijsko razgibane oblike. Pogosta je spirala. Vsi elementi krajine so izrezljani iz lesa in pripeti na leseno podlago. Enak kvadratni format poveže posamezne relefe v enovit ciklus. Posebnost teh reliefov je, da so leseni deli pobarvani in tudi čez nosilno ploščo reliefa je napeto pobarvano platno, zato so videti kot reliefne slike.
V konstruktivističnem duhu Jože Lašič gradi reliefe iz geometrijskih elementov. Te kompozicije so prav tako izredno dinamične. Občutek imamo, da gledamo v kolesje nekakšnih fantazijskih strojev.
Material, ki ga Jože Lašič zvesto uporablja, je les. Včasih površino oplemeniti z vidnimi potezami dleta in s tem ohrani viden postopek rezbarjenja. To izpostavi posebno vrednoto ustvarjalnega procesa – končana skulptura ni le rezultat miselnega procesa temveč tudi meditativnega fizičnega dela. Včasih pa avtor izkoristi naravno estetsko kvaliteto lesa. Najbolj očitno takrat, kadar uporabi star les z razbrazdano površino in poudarjeno teksturo. V obeh primerih so njegovi reliefi in skulpture taktilno zelo privlačni. Želimo si jih potipati in pobožati, s prsti raziskati oblike, začutiti hrapavost in gladkost lesa ter njegovo toplino in mehkobo.
Čeprav Jožetu Lašiču material, s katerim ustvarja, zelo veliko pomeni, pa ne prisega izključno na naraven videz lesa. V njegovem opusu igra veliko vlogo tudi barva. V sozvočju z morskimi motivi so modra, vijoličasta in zelena. Vendar to niso le naravne barve vode, ampak so hkrati barve, ki imajo pridih zasanajanosti, mističnosti in eksotičnosti. Učinek pravljičnosti še poveča uporaba zlate ter barv z bisernim sijajem. Elementi v kontrastnih toplih tonih rdeče in oranžne poskrbijo za harmonijo barv.
Čeprav je razstava Jožeta Lašiča formalno raznolika, nas celota nagovarja z enotnim sporočilom. Vabi nas, da v krila domišljije ujamemo pravi veter in odjadramo odkrivat nove fantazijske svetove.
 

 

Monika Ivančič Fajfar




Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies