Vesna Taušanović - "Pravljice za otroke in odrasle, ki verjamejo vanje"

Keramične pravljice

      Vesna Taušanović se je v pravljični svet znova podala pred štirimi leti, ko je zgodbe in pravljice začela brati
in pripovedovati svojemu vnuku. Znova obujeno doživetje domišljijskega sveta je združila z ustvarjanjem v glini, ki se mu posveča že dobrih 15 let. Tako so nastale prav posebne keramične skulpture – ilustracije zgodb. Knjižne ilustracije so največkrat narejene v risarskih in slikarskih tehnikah, ki jih je mogoče neposredno reproducirati v tiskani obliki. Plastično oblikovane oziroma tridimenzionalne ilustracije pa so redke, zato so pravljične upodobitve Vesne Taušanović v tem pogledu zelo izvirne.
      Avtorica navdih išče v klasičnem svetovnem in slovenskem repertoarju zgodb, kot so Rdeča kapica, Trnuljčica, Pepelka, Obuti maček, Kraljična na zrnu graha, Mali princ, Alica v čudežni deželi, Zvezdica Zaspanka, Zlata ptica, Martin Krpan, Moj dežnik je lahko balon, Muca Copatarica, Krojaček Hlaček, Šivilja in škarjice in druge. Upodobi tudi nekatere sodobnejše pravljice, kot so Mavrična ribica, Palček Pavel ali Polžegrajske zgodbe. Za ilustracijo zgodb avtorica izbira pripovedne momente, ki najbolje povzemajo vsebino.

     Pravljice tako hitro prepoznamo po ključnih junakih ali predmetih.
     Citati iz pravljic, prevedeni iz besednega v likovni jezik, služijo identifikaciji vsebine. Pri tem Vesna Taušanović uporablja formule, znane iz tradicionalne knjižne ilustracije: povzemanje in združevanje motivov, stilizacijo in karikiranje ter avtorsko interpretacijo. Včasih se njene keramične ilustracije zgledujejo po znanih knjižnih ilustracijah, ki so v zavesti bralcev trdno zasidrane in tako z zgodbo skoraj nerazdružljive. Ena takih je upodobitev Krojačka Hlačka ilustratorke Marlenke Stupica. Pri vizualizaciji literarne vsebine avtorica kdaj poseže tudi po metaforičnem jeziku. Tako, denimo, tri pisane zastavice simbolizirajo tri želje, ki jih izpolni zlata ribica.
      Sproščen pristop k oblikovanju človeške in živalske figure v dela Vesne Taušanović vnaša veliko igrivosti in
duhovitosti. Obrazi in postave človeških ter živalskih figur so stilizirani in karikirani, a vselej močno izrazni.
Avtorica se poigrava tudi z velikostnimi razmerji med osebami in predmeti. Pri tem največkrat upošteva pravilo, da so pomembnejše stvari večje od manj pomembnih. Le sožitje, mir, idila, barvitost in duhovitost sodijo v svet pravljic Vesne Taušanović. Tu ni prostora za nasilje, strah, grozo ali tegobe vsakdanjosti.

     Keramične ilustracije so izdelane v tehniki engobirane in glazirane žgane gline. Vesna Taušanović se svobodno poigrava tudi s kombiniranjem drugih materialov, kot so les, stekleni dragulji in bleščice, vrvice, tekstil ali perje. S kombinacijo različnih materialov in tehnoloških pristopov dosega dramatične likovne in pomenske poudarke: nežnost in lahkotnost perja je kontrastna trdni keramični strukturi, bleščice ustvarijo dragocen, lesene brezove palice pričarajo gozdni motiv ... Prav tako glazirana površina keramični jagodi daje sočnost, blazini svilen lesk in prepričljivo poustvari svetlikajočo površino mokrih ribjih lusk ali lakastega čeveljca. Med sijajno glaziranimi in mat engobiranimi površinami se ustvarjajo tudi svetlobni kontrasti, ki skulpture oživljajo z migotanjem svetlobe. Prav tako ima dvojni pomen pozlata, ki jo avtorica izdatno vključuje v svoja dela. Zlati detajli v igri svetlobe keramične skulpture napolnjujejo s pridihom čarobnosti. Zlato pa v prenesenem pomenu ubesedi tudi avtoričin odnos do pravljic in zgodb. Le-te vidi kot nekaj žlahtnega in dragocenega.
     Kombiniranje različnih materialov in sestavljivost kompozicij omogoča svobodne postavitve, ki so vsakič malce drugačne. Ta način nas spominja na postavljanje lutk ali zlaganje delčkov sestavljanke, zato prikliče otroške želje po igranju, premeščanju, sestavljanju, postavljanju in premikanju figur. To ni le posrečena vsebinska povezava. Na ta način avtorica prostorskim ilustracijam doda še četrto dimenzijo spremenljivosti v času in prostoru. Njene keramične pravljice tako vsakič znova vstopajo v interaktiven odnos z prostorom in gledalcem.

     Igrivost, ki jo izžareva način oblikovanja, se spontano prenese na obiskovalca razstave. Ta ob gledanju pravljičnih podob ne more ostati ravnodušen – prevzameta ga toplina in nostalgija, zato se zlahka ujame v igro ugibanja pravljičnih naslovov in preverjanja svojega znanja o pravljicah.


                                                                                                                        Monika Ivančič Fajfar

 

Za povečan prikaz kliknite na sliko.


Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies