Barbara Ravnikar - "VSLIKOVZETJE"

  VSLIKOVZETJE

Umetniška pot mozaistke in slikarke Barbare Ravnikar

Biti slikarka je bilo življenjsko vodilo Barbare Ravnikar. Navkljub okoliščinam, ki njenim prizadevanjem niso bile ravno naklonjene, je to postala v najbolj polnokrvnem pomenu besede, čeprav ni ubirala lahkih poti. Pri svojem delu ni poznala kompromisov. Morda se je prav zato lahko poistovetila z usodami močnih slovenskih žensk in umetnic, ki jih je tudi upodabljala v mozaiku, na primer slikarko Ivano Kobilco in danes povsem prezrto kiparko Karlo Bulovec. To je bilo tudi izhodišče njenega cikla mozaičnih portretov, ki mu je glede na okoliščine pozneje dodala še zanimive moške osebnosti, med njimi portret pisatelja Vitomila Zupana, generala Rudolfa Maistra Vojanova in Aleksandra Velikega. Želja po ustvarjanju, ki je neprestano tlela v njej, je dokončno razplamtela, ko je odkrila svojo strast do mozaika, najbolj zahtevne in po drugi strani danes podcenjene slikarske tehnike. Pot jo je vodila v eno od domovin mozaika, Italijo, kjer je končala študij mozaičnih tehnik v Spilimbergu. Ker je spoznala, da ji primanjkuje osnov za njene visoke ustvarjalne cilje, je svoje znanje poglobila na Akademiji za likovno umestnost in oblikovanje v Ljubljani.

Navzlic razmeroma kratkemu obdobju njenega ustvarjanja ostaja presenetljivo obsežen opus del, ki jih bo treba razvrstiti in ovrednotiti. Kljub predanosti mozaiku je radovedna, kot je bila, ustvarjala tudi v drugih tehnikah: grafiki, digitalni grafiki, akrilu, olju, akvarelu in videu. Njen neizmerni umetniški talent ji je omogočal, da je vse, česar se je dotaknila njena roka, postalo čisto zlato. Ob pogledu na njeno delo pa lahko ugotovimo, da je njen pristop vedno izrazito slikarski, saj je predvsem mojstrica prostora in barve, pri čemer črta služi razmejevanju, ne glede na to, ali gre za figuraliko ali za abstraktno krajino. Vrh njenega dela nedvomno predstavljajo mozaični portreti, ki jih je izmojstrila do popolnosti in pri katerih v celoti prideta do izraza na eni strani njen temperament, na drugi pa kontemplativnost. Pri njenih najboljših mozaičnih delih je končni izdelek videti, kot da je v dlan naključno vzela pest kamenčkov in jih vrgla po likovni mreži, kjer so se sami razporedili v smiselno in ubrano celoto, čeprav gre v resnici za zahtevno, dolgotrajno in analitično delo. Svoj ustvarjalni proces je opisovala kot tkanje mozaikov. Njen presenetljivo hiter umetniški razvoj je osupljiv; od poskusa narediti čim bolj realističen portret jo ustvarjalnost vodi preko impresionizma do že povsem ekspresionističnih portretov kiparke Karle Bulovec in arhitekta Maksa Fabianija. So hkrati klasični in absolutno moderni ter nosijo razpon v času - časovno paradigmo, ki je lastna mozaični tehniki. Mozaik je namreč likovna mreža sam po sebi (par excellence, am selbst, per se) in če postavimo nekoliko drzno trditev, je najmanjša enota mozaika pravzaprav Malevičev kvadrat. Ni naključje, da je mozaična struktura kot posledica izročila pravoslavne umetnosti prisotna v mnogih delih ruskih avantgardistov, nastalih v drugih tehnikah. Opazimo pa jo lahko tudi v zenovskem oblikovanju narave, kjer je kamen pomemben element ikonografije.

Za pričujočo razstavo je Barbara nameravala ustvariti mozaike velikega formata po fotografskih predlogah japonskih cesarskih vrtov, pri katerih sta jo navdihovala njihov minimalizem in meditativnost. Velik izziv ji je predstavljalo pretopiti kamenčke v mnoge detajle rastlinskih in drugih organskih oblik na čvrsti geometrijski podlagi, ki jih je veliko raziskovala že v svojih grafikah. Te so sorodne med drugim tudi s starimi japonskimi lesorezi, na nek način pa tudi z zadnjimi Van Goghovimi deli, ki jih je ustvaril pred koncem svojega življenja. Slednja odkrivajo makro kozmos v mikro kozmosu. Pokrajina na njih vsa trepeta in prekipeva od življenja, po drugi strani pa odraža neskončen mir. Na tej točki je potovanje končano, vendar se pot šele razpira. In nekje na tej poti vseh poti je tudi Barbara, ki po razmejitveni črti prostora in časa vstopa skozi vrata percepcije v vrtinec svojih še neustvarjenih in nevidenih del ter nadaljuje svojo ustvarjalno avanturo kot čisto zgostitev svetlobe in barv.

»Tam vse je red, ubranost, mir,
lepota, strast, razkošja vir.«

(Charles Baudelaire, Vabilo na pot)

JOŽE KERŠMANC
 

Za povečan prikaz kliknite na sliko.


Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies