300 let igramo za dober namen

Loterija je del bogate evropske dediščine prirejanja množičnih iger z namenom zbiranja sredstev za različne družbeno pomembne namene. V Sloveniji so z njimi gradili veličastne objekte, skrbeli za obubožane in pomagali ljudem v stiski.

Razstavo je pripravila Loterija Slovenije v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.
Viri: Loterija Slovenije

Evropska tradicija loterijskih iger ima korenine v Belgiji. V mestu Bruges so imeli običaj iz vinskih sodov izžrebati imena pobiralcev davkov. Leta 1441 so v sode skrili še nagrade in običajni administrativni dogodek se je čez noč prelevil v javni spektakel. Izkupiček so porabili za javne izdatke, inovativni način zbiranja denarja pa se je hitro razširil še drugam. Iz Belgije je pripotovala tudi beseda »lot«, ki pomeni naključje, a tudi srečo. O izvedenih žrebanjih pričajo zapisi iz mestnega arhiva.
Viri: Bavarska državna knjižnica

Leta 1701 so v Ljubljani podrli staro stolno cerkev sv. Miklavža in zagnali gradnjo nove. Že po treh letih so bili odborniki prisiljeni poiskati dodatne finančne vire, zato so (na pobudo Petra Antona Codellija) organizirali verjetno prvo večjo loterijo v prestolnici. S sodelovanjem so si meščani priigrali »svoj delež k slavi Boga«, hkrati pa so ustvarili tudi osrednje svetišče v prestolnici in izjemen baročni spomenik. Za kako ambiciozen projekt je šlo, kaže tudi perorisba loterijskega bobna, ki so ga priložili osnutku pravilnika.
Viri: Nadškofijski arhiv Ljubljana

V času vladanja Marije Terezije so loterijske igre začeli redno prirejati tudi pri nas. Prvo takšno loterijo naj bi v Ljubljani izvedli že leta 1772 – v dvorani deželnega dvorca (današnjega doma Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Konec 18. stoletja so loterijska žrebanja preselili v Mestno hišo. A kraval, ki je spremljal žrebanja, je bil za uslužbence magistrata nevzdržen, zato so poiskali nove prostore. Našli so jih v hiši Volfa Daniela barona Erberga (danes je tam Slovenski gledališki muzej), pozneje pa za nekaj let v Stiškem dvorcu. Kako so bile takrat videti srečke, lahko sklepamo po primerih iz poznejših let, ki jih še hranijo zbiratelji starin.
Viri: Loterija Slovenije

Čeprav je loterijske igre označil kot »davek na norce«, je Napoleon v obdobju Ilirskih provinc (1809–1814) tudi v naših krajih izdal ukaz za ustanovitev podružnice francoske loterije. Slednja je pod njegovim vodstvom znatno prosperirala in po nekaterih virih veliko prispevala v francosko državno blagajno. K porastu loterijskih prihodkov so gotovo pripomogla obširna zasedena ozemlja – od Bruslja in Hamburga do Rima in Ljubljane.
Viri: risba iz knjige J. Gizycki, A. Gorny: Človek in hazard

Sredi 19. stoletja je Glasbena matica prevzela glavno vlogo pri organiziranju narodnozavestnega delovanja. Slovenske avtorje je spodbujala h komponiranju, izdajanju slovenskih skladb, zbiranju ljudskih pesmi ter formiranju in izobraževanju glasbenih skupin. Leta 1882 je sprva ustanovila glasbeno šolo, pozneje pa še mešani pevski zbor (na sliki z gostovanja na Dunaju). Iz nje se je razvila današnja Akademija za glasbo. Kot pričajo srečke, je Glasbena matica podporo za svoje delovanje zbirala tudi s pomočjo loterijskih iger.
Viri: Loterija Slovenije

Na velikonočno nedeljo leta 1895 je Ljubljančane iz spanca prebudilo strašno bobnenje, zaradi tresenja tal so meščani začeli zapuščati domove. Potres je terjal 21 smrtnih žrtev, povzročil pa je tudi ogromno gmotno škodo in humanitarno krizo. Da bi se lažje soočili s posledicami potresa in zbrali sredstva za odpravo škode, so med drugim organizirali tudi loterijo.
Viri: Arhiv Republike Slovenije

Stik z vrhunsko umetnostjo so v Ljubljani omogočala umetnostna društva, ki so še pred nastankom galerij povezovala zainteresirano meščanstvo. Članstvo v društvu in sodelovanje na žrebanjih je udeležencem omogočilo stik z deli vizualne umetnosti. Tovrstna žrebanja so v Ljubljani potekala že leta 1853 in tako so nekatera pomembna dela pristala v javnih zbirkah na območju današnje Slovenije – tak primer je, denimo, oljna slika Antona Karingerja Fužina v gorski dolini.
Viri: Wikipedija/Gornjesavski muzej Jesenice

V času popotresne Ljubljane so na predlog župana Ivana Hribarja sklenili, da bodo – v čast 50-letnice cesarjevega vladanja – sezidali novo mestno ubožnico. Prav tja se je proti koncu svojega življenja obubožana in slepa zatekla tudi Ernestina Jelovšek, hči Franceta Prešerna, ki se je po vrnitvi z Dunaja znašla v hudi gmotni stiski. Prešernova dedinja, šivilja in pisateljica je umrla v jubilejni hiralnici na očetov rojstni dan, 3. decembra 1917. Da bi zbrali sredstva za delovanje hiralnice, so v mestu organizirali dobrodelno loterijo in žrebanja, ki so potekala javno, ob prisotnosti notarja.
Viri: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Na robu Dravskega polja, v Vidmu pri Ptuju, so leta 1904 priredili loterijo – s plemenitim namenom zbiranja sredstev za gradnjo nove ljudske šole. Na silvestrovo so izžrebali 2.500 glavnih dobitkov, med njimi »jako elegantno opravo za spalnice« in »opravo za jedilne sobe« kot tudi poljedelske in šivalne stroje, kolesa, ure, izdelke iz srebra, stekla in porcelana ter druge dragocene reči za domačo uporabo.
Viri: Pokrajinski arhiv Maribor

Na določenih krajih in v določenih okoliščinah imajo nekatere stavbe pomen, ki veliko presega njihovo fizično velikost. Tak primer je Društveni dom v Trbovljah, ki se je z 52 prostori, veliko dvorano in odrom uveljavil kot kulturni in socialni epicenter celotne regije. Njegova zgodovina je pisana in bogata. Današnja oblika doma je nastala leta 1925 z dograditvijo prejšnje stavbe – prav z namenom financiranja te velike naložbe pa so pobudniki gradnje organizirali tudi posebno loterijo.
Viri: Loterija Slovenije

Gradnja stadiona za Bežigradom je potekala ob velikem pomanjkanju finančnih sredstev. Pobudnik gradnje, katoliško telovadno društvo Orel, je za zbiranje denarja priredil tudi loterijo. Nakup srečk je bil po mnenju časnikarjev »narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca«. Glavni dobitek je bila vila po načrtih arhitekta Plečnika, ki še danes stoji v neposredni bližini.
Viri: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Ena od posledic 2. svetovne vojne je bilo tudi znatno povečanje števila invalidov v vseh delih nekdanje Jugoslavije. Ker obubožana država ni imela denarja, da bi poskrbela za tako velik del socialno ogroženega prebivalstva, si je pomagala s sredstvi, zbranimi s pomočjo loterijskih iger. Srečke so večinoma po mestnih ulicah prodajali upokojenci in tako poskrbeli, da je bil pri hiši kakšen dinar več.
Viri: avtor fotografije Leon Dolinšek

S sodelovanjem v loterijskih igrah ste v letu 2024 pomagali zbrati 23.377.279 evrov za invalidske, humanitarne in športne organizacije. HVALA.
Vir: Loterija Slovenije

Naravne nesreče, epidemije in vojni spopadi nas opozarjajo, da humanitarne delavce potrebujemo bolj kot kdaj prej. V Sloveniji se številne humanitarne organizacije financirajo tudi iz loterijskih sredstev. Rdeči križ je primer najstarejše takšne organizacije v Sloveniji, Gorska reševalna služba pa je v domovini številnih vršacev vsem dobro poznana – povezuje 633 gorskih reševalcev, ki so v letu 2024 posredovali pri 633 intervencijah.
Viri: avtor fotografije Borut Podgoršek

Loterija Slovenije s pomočjo loterijskih iger zagotovi glavnino sredstev za udejanjanje načrtov invalidskih organizacij, ki na različne načine podpirajo več kot 400.000 ljudi z vseh koncev naše države. V letu 2024 so igralci loterijskih iger z zbranimi sredstvi finančno podprli 32 invalidskih organizacij.
Viri: avtor fotografije Primož Lavre

Novice o milijonskem dobitku ni nikoli vesel samo dobitnik. 15 odstotkov vsakega večjega dobitka namreč pristane v proračunu občine, v katerem ima srečnež stalno prebivališče. V zadnjih 10 letih so slovenske občine tako prejele že 113,5 milijona evrov in z njimi gradile bolnice, knjižnice in krožišča. Ko je 17. aprila 2014 nekdo vplačal listek in zadel Eurojackpot, so se nenadejane sreče veselili tudi občani Žalca – s pomočjo takrat prejetih sredstev so postavili znamenito Fontano piva.
Viri: avtorica fotografije Bina Plaznik/ZKŠT Žalec

Udeleženci loterijskih iger v Sloveniji pomagajo podpirati številne športne programe. Tako prispevajo sredstva (2024) za več kot 500 projektov, med katerimi so programi vrhunskega in tekmovalnega športa, ter športa invalidov, športne prireditve in razvojni projekti, pa tudi gradnje in obnove športnih objektov. Člani športnega društva Šentlovrenc pri Trebnjem s pomočjo teh sredstev danes vadijo na zunanji, 12-metrski plezalni steni, ki se je izkazala tudi kot dobra naložba za celotno lokalno skupnost.
Viri: avtor fotografije Andrej Matič

Gradiva o prirejanju loterijskih iger v Sloveniji doslej ni nihče načrtno zbiral. Razstava je tako prvi in v mnogočem še nepopoln korak k začetku beleženja tega izročila. Hvala vsem, ki ste z deljenjem gradiva omogočili to razstavo.

Razstavo je pripravila Loterija Slovenije v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.
Viri: Loterija Slovenije